Pablo Software Solutions
Simon Lenarčič 

Niti Vsevednik ni vseveden


Leksikoni in slovarji brez napak po mojih izkušnjah ne obstajajo. Obstaja pa knjiga z naslovom Vsevednik, ki navaja na misel, da je to knjiga, ki »vse ve« - da torej za razliko od drugih priročnikov ve tudi, kako se kaj pravilno napiše (oziroma opiše). Pa poglejmo, če je to res.
Leta 2005 je izšla že četrta, razširjena in dopolnjena izdaja ter skupno deveti natis te zelo uporabne knjige, kar je za slovenske razmere izjemno. Toliko priložnosti za popravo napak iz prejšnjih izdaj ima le malokatera slovenska knjiga, toda avtor Vsevednika na žalost ni dovolj izkoristil niti druge (tj. ob pripravi 3. izdaje, ki je izšla leta 2001) niti tretje (tj. ob pripravi 4. izdaje). Že bežen pregled najnovejše izdaje (v knjigarni) mi je namreč razkril, da mnoge napake, na katere sem naletel med dosedanjim priložnostnim brskanjem po enem izmed ponatisov (iz leta 1996) 2. izdaje Vsevednika (1993), niso bile popravljene.

Legenda: ?? = vprašljivo ali nepotrebno; * = napaka.


»Drobne« napake in »nenatančno« napisana imena

V uvodu 4. izdaje sicer piše, da se je »za tak jubilej spodobila temeljita vsebinska in oblikovna posodobitev« ter da je avtor »pregledal celotno gradivo in odpravil številne drobne napake, zlasti napačne letnice in nenatančno
?? napisana imena ...«, vendar več kot polovice napak z mojega spiska ni med izbrankami.
Če pozorneje preberemo drugi citirani stavek iz uvoda, ugotovimo, da izredna trdoživost Vsevednikovih napak pravzaprav ni presenečenje. V tem stavku sta namreč uporabljena kar dva evfemizma, »drobne« in »nenatančno«, ki kažeta, da naj napake v Vsevedniku ne bi bile preveč huda reč. Toda vsaj leksikografi bi morali vedeti, da »nenatančno
??« napisanih imen v leksikografiji ni. So le pravilno in narobe napisana imena, nenatančni pa so lahko kvečjemu opisi. Še manj bo držalo, da so Vsevednikova »nenatančno??« napisana imena, kakršno je v 2. izdaji npr. Aderley*, »drobne*« napake. Narobe napisana imena so hude in škodljive napake - toliko bolj, kadar se ponatiskujejo iz izdaje v izdajo in s tem pridobivajo na 'pravilnosti' ter 'preverjenosti'. To seveda velja za vse leksikone, podatkovnike ipd.. Neopravičljive so npr. napake, ki so se kljub množici sodelujočih strokovnjakov iz 1. in/ali 2. izdaje Leksikona Cankarjeve založbe preselile v 3. izdajo, in nove napake, ki so se iz prvega natisa tega leksikona (1994) preselile v prvi »dopolnjeni« natis (1998), in bi se, če ne bi vmes posegel pisec te kritike, v veliko večjem številu tudi v drugi dopolnjeni natis (2000) in na koncu še v novo izdajo (2006).

Da leksikografske »nenatančnosti« praviloma niso »drobne« in neškodljive, lahko ponazorim s konkretnim primerom selitve napake iz Vsevednika v enega izmed ugankarskih slovarjev: na seznamu velikih letališč je že vsaj od 2. izdaje navedeno ankarsko letališče Esenabga*, to ime (pravilno je po npr. Britannici precej drugačno: Esenboga) pa je, morebiti prek kake križanke, priromalo v ugankarski slovar, ki je objavljen na spletni strani www.slovarji.com.
Ker pa je prepisovanje podatkov v ugankarske slovarje navadno še 'manj natančno' početje kot prepisovanje podatkov v leksikone in podatkovnike, ni čudno, da je ugankarski opis letališča pri Ankari, če sodim po omenjenem slovarju, postal »letovišče* pri Ankari«!

Žal Esenabga* še zdaleč ni edino »nenatančno
??« napisano in zdaj že najmanj šestič zapored (po)natisnjeno ime v Vsevedniku. Samo na seznamu letališč so takšna, če sodim po Britannici in/ali drugih virih, še vsaj štiri: v bližini Amsterdama bomo zaman iskali letališče Schipol*, kajti imenuje se Schiphol, pri Pragi niso Ružine*, marveč Ruzyne (s strešico nad »e«, ne pa »z«), pri Ženevi ne bomo našli letališča Cointirn*, temveč Cointrin, beograjski Surćin* pa je v resnici Surčin. Od naštetih napačnih imen letališč so se v omenjenem spletnem ugankarskem slovarju znašla kar tri (Schipol*, Ružine* in Surćin*), enemu pa sem pred leti, ko sem popravljal napake v Velikem ugankarskem slovarju, nasedel tudi sam.

Omenil sem že napako Aderley* iz 2. izdaje Vsevednika. V 4. izdaji je priimek ameriškega jazzista napisan pravilno ([Cannonball] Adderley), zato pa je bila v času med 2. in 4. izdajo v istem seznamu na novo narejena najmanj ena napaka: priimek Calloway je napisan z enim samim »l« ([Cab] Caloway*) namesto z dvema. Vendar s tem jazzovskih napak še ni konec. Napačen je namreč vsaj še priimek Teagarten*: po mdr. Britannici bi bilo pravilno [Jack] Teagarden.
Vsevednikov seznam jazzistov ima naslov Velikani džeza
??, na isti strani pa beremo, da se zvrst popularne glasbe imenuje samo jazz. Ne vem, kaj bi to lahko bilo drugega kot prispevek k pravopisni jazzovsko-džezovski zmešnjavi [gl. Popravopis].

Izmed narobe napisanih športnikov iz 2. izdaje je bil v 4. izdaji popravljen npr. ameriški boksar Mohamed* Ali (na spornost te podomačitve sem opozoril v Popravopisu), spregledan pa ameriški košarkar Kareem Abdul Jabbar*, čigar ime se po npr. Britannici pravilno piše Kareem Abdul-Jabbar, pri čemer je Kareem ime, drugo pa priimek.

V Vsevedniku se vztrajno ponatiskujejo tudi nekatere napake v opisih. Ena najbolj krutih je opis bruseljske znamenitosti Atomium. Vsevednik trdi, da model »ponazarja ... 9 atomov ledenega* kristala«, v resnici pa predstavlja kristal železa! Za to napako je najbrž kriva nemška beseda Eisen (opis v Brockhausovi enciklopediji se konča z besedo Eisenkristalls), ki ne pomeni »led« (nemško Eis), temveč »železo«.

Spornih podatkov je v vsaki vsevedniški publikaciji ogromno. Med njimi prednjačijo podatki s področja zemljepisa, saj so višinskih, dolžinskih in drugih rekordov željni (geo- in drugi) 'grafi' sestavili že marsikatero neobstoječo reko in si po potrebi celo izmislili kak ocean. In ker vsi 'grafi' še zdaleč niso istega mnenja, v leksikonih, atlasih, vsevednikih ipd. zlepa ne bomo našli dveh enakih preglednic naj rek, morij, gora ipd.. Na nek način je torej vsaka 'naj preglednica' s področja zemljepisa unikatna, vendar pa so nekatere bolj unikatne od drugih. Kar zadeva najdaljše reke, je daleč najbolj unikatna preglednica v Vsevedniku, kajti po njej najdaljša reka na svetu ni Nil (6671 km), marveč Amazonka (7025 km). Da je po dolžini na prvem mestu Nil, trdijo praktično vsi drugi upoštevanja vredni viri.

Posebno poglavje pa je 'aktualnost' že šestič ponatisnjene preglednice Kitajski koledar. Narejena je namreč bila že leta 1992 za obdobje dvanajstih let. To dvanajstletje in s tem življenjska doba preglednice je nepreklicno minilo leta 2003, 4. izdaja Vsevednika pa ima letnico 2005. Opisana zastarelost se seveda niti približno ne ujema s citirano trditvijo o »temeljiti vsebinski posodobitvi« priročnika in »pregledu celotnega gradiva«.


Dobra stran Vsevednikovih napak

Naštete (in druge) več kot deset let stare, večkrat (s)pregledane in s tem nekajkrat pomlajene napake imajo vendarle tudi eno pozitivno plat: prihranile so mi čeden kupček denarja, ki bi ga odštel za 4. izdajo Vsevednika, če se ne bi glede na to, da že imam 2. izdajo z istimi napakami in enako zastarelim kitajskim koledarjem, odločil, da raje počakam na, upam da zares (temeljito) popravljeno, 5. izdajo.


Opomba

Ta kritika je bila namenjena objavi v Književnih listih v Delu, vendar je urednik Igor Bratož z objavo odlašal toliko časa, da je prej izšel Leksikon napak, v katerega sem vključil vse dotlej napisane kritike, potem pa se mu objava v Delu ni več zdela smiselna. Pač pa se mu je zdelo smiselno objaviti oceno Leksikona napak, ki je ni napisal nihče drug kot Drago Bajt, avtor v Leksikonu napak skritiziranega Vsevednika in soavtor še bolj skritiziranega Slovenskega velikega leksikona. Svojo leksikografsko čast, načeto tudi s popravopisno kritiko nemogočih okrajšav v Slovenskem kdo je kdo, je Bajt skušal rešiti z nič kaj profesionalno ad personam naravnano omalovažujočo oceno Leksikona napak in sposobnosti njegovega avtorja, svojim negativnim sodbam pa je navidezno verodostojnost zagotovil tako, da tega, da je prav on eden glavnih "junakov" ocenjevane knjige, ni omenil niti z besedico.
© Simon Lenarčič, 2010
Vsevednik - Kritika