Pablo Software Solutions
Simon Lenarčič

(Proti)slovenska (samo)cenzura

Legenda: MSE = Mala splošna enciklopedija DZS; ES = Enciklopedija Slovenije; VSL = Veliki splošni leksikon DZS; ?? = vprašljivo ali nepotrebno; * = napaka.


1) Sistematično zanikovanje slovenstva naših prednikov

Pred osamosvojitvijo Slovenci, po njej alpski Slovani
Pred osamosvojitvijo so pri nas izhajale knjige, v katerih je brez ovinkarjenja in sprenevedanja pisalo »karantanski Slovenci«, »slovenska Karantanija« ipd.. Danes, v samostojni Sloveniji, so časi drugačni. Zgodovinopisci in leksikografi so poskrbeli za "neoporečnost" leksikonov, učbenikov, enciklopedij in celo pravopisa [gl. Popravopis: odstavek 083]: naša (zgodnje)srednjeveška zgodovina v novejših izdajah zlepa ni več povezana z izrazoma slovenski in Slovenci - vsaj neposredno ne.
Če izvzamem zelo zgovoren primer rabe »staroslovenski knez«, ki se je v SP'01 verjetno znašel po pomoti (prepisan je bil iz SSKJ), so izjema le omembe v negativnem sobesedilu, tako kot npr. v opisu gesla pleme v ES, kjer piše, da je bilo pleme (tj. »skupnost etnično sorodnih ali zgodovinsko povezanih družin ali rodov pri primitivnih ljudstvih s preddržavnimi oblikami organizacije«) »pri Slovencih ... pomembna oblika sožitja v zgodnjesrednjeveški dobi ...«. To, da smo »primitivni« Slovenci v zgodnjem srednjem veku imeli državo in kneze, za povrhu pa za tiste čase nepredstavljivo demokracijo, kar nikakor ne gre skupaj s citirano definicijo plemena, v enciklopedičnem članku ni upoštevano, prav tako pa v njem ne bomo izvedeli imena niti enega slovenskega "plemena".
1

Da je bila Karantanija slovenska in ne "alpskoslovanska", je danes brez branja med vrsticami mogoče izvedeti le še iz kake starejše enciklopedije ali leksikona, t.i. alternativnih zgodovinskih knjig in nekaterih izrazito poljudnih knjig. Kakšen opis, v katerem slovenstvo Karantanije ni zanikano ali zamolčano, se sicer najde tudi v ES (zlasti v prvih zvezkih), zato pa so bile vse takšne omembe "popravljene" med pripravo Ilustrirane zgodovine Slovencev MK, ki je, kot je najbrž znano, derivat ES.
V stari MSE, katere prevajalcem in urednikom je svetoval sam B. Grafenauer, piše črno na belem: »Karantanija, zgodovinsko ime za sedanjo Koroško, ... [ki] je bila ... naravni okvir slovenske državnosti v zgodnjem srednjem veku« ter »... prvi po imenu znani knez karantanskih Slovencev Valuk«.
2 Še bi lahko navajal, a že ta dva stavka povesta, da je znanstveno utemeljenih zgodovinskih resnic(?) več.
Dejstvo je, da o starejši slovenski zgodovini neposrednih pisnih pričevanj ni, posredna pričevanja pa se razlagajo zelo različno. Zgodovina - tudi na splošno - je torej predvsem stvar interpretacije, o rezultatih pa veliko povesta trditev nemškega filozofa Schopenhauerja, da je »v vsaki zgodovini več lažnega kot resničnega« [gl. Svet kao volja i predstava 1 Matice srpske (stran 225)], in trditev
3 M. Crema, da »znanost določene podatke, ki se ne ujemajo s trenutno veljavnimi teorijami, izloči s t.i. informacijskim filtrom ...«.

Karantanci in Karniolci: posebna politična ali etnična identiteta?
Kaj je naenkrat razsvetlilo naše zgodovinarje in leksikografe, da so začeli sistematično zanikovati slovenstvo naših prednikov in jim pripisovati vseh vrst korenine (celo avarske in hrvaške!), le slovenskih ne?
Tako kot tuji (nam nenaklonjeni) zgodovinarji se sklicujejo na zgodovinske vire, ki da Slovencev ne omenjajo. Pri tem pa ne vidijo (nočejo videti?), da to, da sta imeni Karantanci in Karniolci podobno kot današnje ime Gorenjci
4 izpeljani iz imena pokrajine (»prebivalci Karantanije«, »prebivalci Karniole«), ne pomeni nujno »posebne etnične identitete«5 (po mnenju zgodovinarjev sta označevali posebni, neslovenski slovanski plemeni ali ljudstvi [gl. ES]). Nasprotno, povsem mogoče je, da je bolj kot za etnično šlo za politično identiteto, obenem pa bo najbrž držalo tudi, da tujci Slovencev (Slovenov) po imenu niso mogli razlikovati od drugih Slovanov (Slovenov!) drugače kot s posebnimi, pokrajinskimi imeni.6
V MSE piše, da je ime Karantanci postalo splošna oznaka za Slovence že v frankovski dobi, kronisti pa so ga pri naštevanju slovanskih ljudstev uporabljali kot oznako za tokraj (tj. v Karnioli oziroma na Kranjskem) in onkraj Karavank (tj. v Karantaniji oziroma na Koroškem) živeče ljudstvo še v 12. in 13. stoletju.

Manipulacije s poimenovanjema Slovenci in Slovani
Zgodnjesrednjeveške omembe »Slovanov« in »slovanske« države na naših tleh (z izrazi Winedi, Sclavi, provincia Sclaborum ipd. [gl. Slovenija - podoba evropskega naroda založbe Humar]) se nedvomno nanašajo na ljudstvo, ki se danes imenuje Slovenci, nekoč pa Sloveni, saj ni, če naših prednikov Karantancev, Karniolcev in panonskih Slovencev nimamo za ne-Slovence, znano nobeno drugo slovansko ljudstvo, ki bi kdaj živelo tod.
7 Vrhu tega nas nekateri sosedje še dandanes imenujejo »Slovani«, pa nismo zato nič manj Slovenci.
Enaka ugotovitev velja za 15. stoletje, ko naj bi oznaka Sclauonice pomenila »slovansko
??« [gl. Enciklopedija slovenskega jezika CZ-Starogorski rokopis], v resnici pa je vsakomur, ki ni obremenjen z (znanstvenimi) predsodki, jasno, da 50 let pred Trubarjem pač ni mogoče govoriti o Slovanih (v pomenu »ne-Slovenci«) in slovanskem jeziku (v pomenu »neslovenski jezik«) na Slovenskem. Sicer pa celo ES v opisu gesla Slovenci tako rekoč v isti sapi, ko trdi, da ime Sclavi v zgodnjem srednjem veku pomeni »Slovani« (to je za novodobne zgodovinarje glavni dokaz za slovanskost in neslovenskost naših prednikov), priznava, da lahko pomeni tudi »Slovenci«8!
Ob takšnih znanstvenih trditvah dobi bralec vtis, da zgodovina, kakršno o nas pišejo današnji slovenski zgodovinarji, temelji zlasti na Slovencem nenaklonjeni, zato pa avstrijskim in italijanskim nacionalistom všečni interpretaciji zgodovinskih dejstev. [gl. točka 2 (Omembe panonskih Slovencev v MSE vs. omembe v ES in VSL - prvi odstavek)]

Vprašanje, ali se je v času Karantanije tod govorila alpska slovanščina ali stara slovenščina in ali so tod živeli alpski Slovani, Karantanci, stari Slovenci ali celo |alpski Slovenci|??
9, je vsekakor predvsem stvar poimenovanja. To po svoje potrjuje geslo stara cerkvena slovenščina v Enciklopediji slovenskega jezika CZ, kjer piše, da lahko tako »imenujemo jezik, ki se je uporabljal v cerkvi naših prednikov že od konca 8. stoletja naprej pa do 11. stoletja«, čeprav je avtor tega opisa enajst let kasneje v odgovoru na mojo kritiko SP'01 v Sodobnosti odločno zatrdil, da se je v času samostojnosti Karantanije »tod govorila alpska slovanščina, o slovenščini kot posebnem slovanskem jeziku pa je mogoče govoriti šele okrog 10. stoletja ...«??. [gl. Popravopis: odstavek 083]

Slovenski znanstveniki, ki se v zvezi s srednjim vekom v zadnjem času vedno bolj izogibajo besedama Slovenci in slovenski, bi si za zgled lahko vzeli Bolgare, ki jim stare cerkvene slovanščine
10 ni nerodno imenovati stara bolgarščina in je kot svoje razglašati za najstarejši slovanski knjižni jezik [gl. Ameriški in britanski leksikografi o nas - točka 3], ter seveda Nemce, ki jim še na misel ne pride, da bi za svojo starejšo zgodovino uporabljali kak drug izraz kot nemška (npr. germanska ali, po zgledu pridevnika alpskoslovanski, "porenskogermanska").
Nemci celo kralje in cesarje, ki so se uradno imenovali »rimski« (latinsko Rex Romanorum, Imperator Romanorum), pogosto imenujejo kar "nemški" (in naši zgodovinarji in leksikografi prav tako! [gl. Tujost slovenskih leksikografskih del - točka 1]), čeprav v prvih stoletjih obstoja Svetega rimskega cesarstva enotne nemške narodne zavesti in imena Deutsche
11 še ni bilo.
Tudi Hrvatje in Srbi svojih prednikov ne imenujejo drugače kot s svojim narodnim imenom, Slovenci pa naj bi vse do ne tako daljne preteklosti (do Trubarja [gl. ES - geslo Slovenci]?) bili nekaj ne povsem natančno določljivega, a "zanesljivo" ne slovenskega?

Še tujci nam priznavajo več kot domači znanstveniki in politiki
Na koncu se bo zgodilo (pravzaprav se že dogaja), da nam bodo morali tujci priznavati to, česar nam (več) ne priznavajo domači znanstveniki. Tako je mogoče v Atlas of the World, ki je izšel leta 2003 pri Oxford University Press, prebrati za uradno slovensko zgodovinopisje naravnost bogokletno trditev, da »smo bili Slovenci kot narod v zadnjih 2000 letih neodvisni manj kot 50 let«. Britanci namreč s tem, ko pišejo o Slovencih »v zadnjih 2000 letih«, posredno priznavajo, da so bili Karantanci (stari) Slovenci, z omenjanjem neodvisnosti
12 pa tudi kontinuiteto karantansko-slovenske državnosti. To pa je nekaj, o čemer si slovenska znanost in - kot je mogoče sklepati npr. iz žalostne zgodbe o izbiranju državnih simbolov in imena denarne enote13 - politika ne upata ali nočeta glasno govoriti.


2) Popravljanje zgodovine v leksikonih in enciklopedijah

Primerjava opisov v slovenskih leksikonih in enciklopedijah pokaže, kako sta besedi Slovenci in slovenski nenadoma - znanstveniki bodo seveda rekli, da zaradi novih znanstvenih spoznanj - izginili iz opisov gesel, povezanih s starejšo slovensko zgodovino.
14

Karantanija v MSE in Opći enciklopediji JLZ vs. Karantanija v ES in VSL
- V MSE (1975) piše: Karantanija, »zgodovinsko ime za sedanjo Koroško, ... [ki] je bila ... naravni okvir slovenske državnosti v zgodnjem srednjem veku« & »... prvi po imenu znani knez karantanskih Slovencev Valuk ...«;
- V Opći enciklopediji JLZ (1978) piše: Karantanija, »... samostojna kneževina in prva slovenska državna formacija ...« (prevedel S. L.);
15
- V ES (1990) piše: Karantanija, »... politična tvorba na prvotnem ozemlju oblikovanja slovenskega naroda od 7. do 11. stoletja. Nekaj časa združevala ... alpske in panonske Slovane (Karantanci), prednike Slovencev ...«;
16
- V VSL (1996) piše: Karantanija, »... plemenska kneževina v vzhodnoalpskem oziroma slovenskem prostoru ...« & »Prvi znani knez je Valuk ...« & »Knez Etgar ... zadnji domači slovanski vladar v Karantaniji ...«.

Kocelj v MSE vs. Kocelj v ES in VSL
- V MSE (1975) piše: Kocelj, »slovenski
17 knez v Spodnji Panoniji ...« & »Z njegovim padcem ni propadel samo poskus samostojnega političnega življenja panonskih Slovencev, temveč tudi prvi poskus samostojnega slovenskega kulturnega razvoja.«;
- V ES (1991) piše: Kocelj, »... slovanski knez v Spodnji Panoniji ...«;
- V VSL (1996) piše: Kocelj, »... slovanski in karantanski
18 knez ...«.

Omembe panonskih Slovencev v MSE vs. omembe v ES in VSL
- V MSE (1976) piše: a) Pribina, »knez enega izmed slovaških plemen ...« & »Nastala je tako po svoji strukturi pretežno slovenska, po izvoru njenega ustanovitelja Pribina pa slovanska država [tj. Spodnja Panonija].« & »... njegov sin Kocelj je potrdil v nasprotju z nemškimi političnimi in cerkvenimi interesi slovenski značaj svoje kneževine ...«; b) Panonija, »... so v 9. stoletju tudi panonski Slovenci ustanovili kneževino ...«;
- V ES (1995) piše: a) Pribina, »... slovanski knez v Spodnji Panoniji.« & »... pospeševal kolonizacijo Slovanov ...«; b) Panonija & Spodnja Panonija (nobene omembe Slovencev);
- V VSL (1997) piše: Pribina, »... slovanski knez ...« & »... pospeševal naseljevanje karantanskih Slovanov ...«; b) Panonija (nobene omembe Slovencev ali Slovanov, pač pa so našteti Iliri, Rimljani, Alani, Goti, Huni in Madžari!); c) Spodnja Panonija, »... samostojna slovanska kneževina.« & »... zadnja samostojna kneževina prednikov Slovencev
19

Opisi gesel v prvih zvezkih ES vs. opisi gesel v poznejših zvezkih ES
a) Blatenski kostel vs. Pribina
- Blatenski kostel (1987): »... sedež slovanskega kneza Pribine, ki je tu postal kristjan in močna opora pri širjenju fevdalizma med Slovenci.« & »... središče slovenskega političnega in kulturnega razvoja.«;
- Pribina (1995): »... pospeševal kolonizacijo Slovanov ...«.
b) Dudlebi vs. Karantanija
- Dudlebi (1988): »... slovansko pleme, ki je živelo ... pri Slovencih v porečju srednje Mure v mejah Karantanije ...«;
- Karantanija (1990), »... Nekaj časa združevala ... alpske in panonske Slovane (Karantanci), prednike Slovencev ...«;
c) Knežji kamen vs. Krnski grad
- Knežji kamen (1991): »V slovenski kneževini Karantaniji je bil simbol ...«;
- Krnski grad (1992): »... slovansko prebivalstvo. Ko so slovanske kneze ...«.
20

Za konec te točke pa še stavek iz opisa gesla slovanska mitologija in religija v VSL: »Slovani niso imeli ne časa ne možnosti ustvariti svojega Olimpa, ker v poganskem obdobju niso imeli svojih držav razen baltskih in polabskih Slovanov in Slovanov Vladimirjeve Kijevske države*
Mar Karantanci po novem niso bili niti Slovani? Karantanija, ki uradno velja za najstarejšo zgodovinsko izpričano samostojno slovansko državo, je nastala celi dve stoletji pred Kijevsko Rusijo, pa je slovenski leksikon ne* omenja, ko našteva najstarejše slovanske države! [gl. Še kak poldrugi tisoč napak: Slovenci]


3) Svetle izjeme iz obdobja po osamosvojitvi

Po osamosvojitvi je vendarle izšlo nekaj knjig, ki Karantaniji in Karantancem niso odrekle slovenstva in so bralcem omogočile spoznati tudi drugo plat resnice o starejši slovenski zgodovini, mdr. Slovenska znamenja (Humar, 1994), Slovenija - podoba evropskega naroda (Humar, 1995), Komu (ni)smo tujci? (Jutro, 1995), Slovenci (Editiones Veneti, 1999), Sto pričevanj o slovenski zgodovini (Prešernova družba, 1999), Žiga Herberstein (Društvo dr. F. Prešeren, 2000) in Slovenska zgodba (Accordia, 2001). Leta 2004 je prijetno presenetila še založba MK, saj je izdala poljudno knjigo 101 slovenska prepoznavnost, katere pisec večkrat poudari, da je bila Karantanija slovenska in da so bili Karantanci Slovenci.


4) "Tehtnost" in "utemeljenost" znanstvenega zgodovinopisja

Za konec pa še dva primera, ki kažeta, kako "tehtno" in "utemeljeno" zna biti znanstveno zgodovinopisje.

Kako je »izmišljeni« karantanski knez Domicijan postal zgodovinska oseba
Slovenskega svetnika Domicijana so avstrijski zgodovinarji celo 20. stoletje razglašali za izmišljeno osebo (obstoj tega karantanskega kneza namreč kazi pravljično nemškost zgodovine Avstrije), slovenski strokovnjaki pa so jih vestno posnemali, dokler ni mednje kot strela z jasnega udarila vest, da so na Koroškem leta 1992 našli kos dotlej izgubljenega Domicijanovega nagrobnika [gl. Slovenski svetniki založbe Humar (1999)]. Seveda je znanost v trenutku utihnila, saj se je še enkrat zelo prepričljivo pokazalo, da je znanstveno zgodovinopisje - zlasti, če je politično motivirano - pogosto bolj pravljičarsko od neznanstvenega.
Svetnikova preobrazba iz izmišljene v zgodovinsko osebo je lepo razvidna iz navedb v Letu svetnikov. Avtorji 1. izdaje (1968-1973) so namreč sv. Domicijana imenovali »podtaknjeni* svetniški vojvoda« in njegov god (5. 2.) »namišljeni* god«, avtorji 2. izdaje (1999-2000) pa že priznavajo njegov obstoj in pravijo: »Prav je, da ohrani njegov spomin tudi naša knjiga«.

Smo si Slovenci res »nacionalno prilastili« Gallusa, Pregla in Puha?
Leta 2003 je bila v prvi novembrski Sobotni prilogi v članku o slovenskih mitih objavljena naslednja trditev znanega slovenskega zgodovinarja (podčrtal S. L.): »Z osebami je, zlasti v šolski zgodovini, povezano tudi nacionalno prilaščanje ljudi, ki po rodu niso bili Slovenci, so se pa tu rodili ali živeli (npr. glasbenik Jakob Gallus ali kemik Fritz Pregl), ali pa so Slovenci bili, vendar do narodnosti niso čutili posebne afinitete (za Johannesa krščeni Puch je za tovrstne potrebe npr. postal Janez Puh).«*
21

Vprašujem se, kakšna je znanstvenost znanstvenika, ki meni nič, tebi nič zanika neizpodbitno dejstvo, da je Friderik (Fritz) Pregl bil slovenskega rodu [gl. ES, Leksikon Cankarjeve založbe], in to celo potomec vsaj še v prejšnji generaciji »izrazito narodno zavedne« rodbine Pregelj [gl. Sto slovenskih znanstvenikov Prešernove družbe]? Tudi če bi se (se je?) Pregl kasneje v življenju izrecno opredelil za Nemca, je dejstvo, da je bil slovenskega rodu, nespremenljivo. Rodu si ne moremo izbirati - to bi morali vedeti tudi znanstveniki.
In ali je znanstveno trditi, da Gallus »po rodu ni bil Slovenec«*, če podatkov o njegovem rodu (prednikih) ni? Vsekakor veliko manj, kot na podlagi znanih dejstev (skladatelj je k svojemu priimku dodal pristavek Carniolus, tj. »Kranjec«, eden od njegovih motetov pa ponavlja slovenski ljudski napev [gl. Dvanajst znamenitih Slovencev založbe Mihelač]) trditi, da je bil slovenskega rodu.
22

Kaj pa trditev, da Janez Puh [gl. ES] (uradno Johannes Puch) do slovenstva »[ni čutil] posebne afinitete«
??? Ga je za življenja sploh kdo kaj povprašal o tem? Ime Johannes nenaklonjenosti do slovenstva vsekakor niti najmanj ne potrjuje. To, da je bil krščen za Johannesa, namreč ni dokaz njegovega "nemštva", saj so v tistih časih duhovniki v krstne knjige pisali imena v latinski ali nemški obliki, to, da se je podpisoval po nemško, pa ni nič nenavadnega, saj je bila nemščina tedaj uradni jezik.23 Marsikateri Slovenec se še dandanes podpisuje po nemško, četudi njegov "nemški" priimek izvira iz avstrijskih uradov, ne pa iz nemško govorečih dežel.

Ob presojanju znanstvenosti trditev, objavljenih v omenjenem članku, je treba upoštevati tudi zelo hudo (vsaj za znanstvenika, ki kritizira neznanstvenike) napako, ki se je avtorju zapisala ob udrihanju čez t.i. venetologe. Za središče lužiške kulture je namreč razglasil kraj* Lužice* na Poljskem
??, ki ne obstaja. Obstaja le pokrajina Lužica v Nemčiji (Poljski pripada zanemarljivo majhen del), lužiška kultura pa je svoje ime dobila po najdbah v njenem severnem delu, Spodnji Lužici [gl. Brockhaus Enzyklopädie].

Žalostno je, da so med nami strokovnjaki, ki se tako zlahka in zavzeto odpovedujejo tistim Slovencem in slovenskim simbolom, katere si večinoma neupravičeno lastijo ali skušajo prilastiti drugi narodi. Mar ni dovolj hudo že to, da moramo prebirati Slovencem nenaklonjene opise in celo izmišljije v nekaterih tujih enciklopedijah [gl. Ameriški in britanski leksikografi o nas - točka 3]?



Pripis
(konec leta 2009)

Da znanost pri nas v svoji "objektivnosti" napreduje z nesluteno hitrostjo, je 28. decembra 2009 na Delovi mnenjski strani širni slovenski javnosti demonstriral zgodovinar, arheolog, etnolog in znanstveni svetnik na Institutu za arheologijo ZRC SAZU izr. prof. ddr. Andrej Pleterski. Ni namreč ponovil samo že znane mantre uradnih slovenskih zgodovinarjev, da »Karantanci niso bili Slovenci«, temveč je dodal, da je »trditev, da so Karantanci del zgodovine Slovencev, seveda čisti nacionalizem. Nekaj, kar danes civiliziran in razgledan zgodovinar ne izusti, ker je nekorektno in metodološko zaostalo.«

Naši zgodovinarji, ki jih slovenski davkoplačevalci plačujemo s svojim težko prisluženim denarjem, nam torej po novem Karantanijo in Karantance odrekajo tudi že kot del naše zgodovine, obenem pa za necivilizirane in nerazgledane razglašajo tako ugledne zgodovinarje, kot je npr. dr. Sandi Sitar, čigar knjiga Sto pričevanj o slovenski zgodovini (1999) je, če uporabim besednjak ddr. Pleterskega, polna "nekorektnih in metodološko zaostalih trditev"!

Ne povedo pa ti zgodovinarji, del čigave zgodovine so Karantanci, če ne del zgodovine Slovencev ...

Prav tako ne povedo, kako gredo skupaj z njihovo korektnostjo, metodološko naprednostjo in civiliziranostjo trditve, kakršno je dr. Peter Vodopivec objavil v uvodu razkošne knjige Dokumenti slovenstva CZ (1994):
»Že o tistem zgodnjem jutru naše lastne zgodovine, ko so morda nekaj deset
?? ljudi obsegajoča slovanska krdela* prvič pridrla* v Alpe in začela naseljevati ozemlje, na katerem živimo še danes, ne vemo nič neposrednega.«
Zgodovinar torej priznava, da o priselitvi svojih in naših prednikov ne ve nič neposrednega, pa vendar ve povedati, da so - kot kake zveri? - pridrli v krdelih, in opisati celo njih številčnost! Je to tisti znanstveni pristop, s katerim nekateri sodobni zgodovinarji utemeljujejo svoj odklonilni in podcenjevalni odnos do povezovanja slovenske zgodovine in Karantanije ter do neznanstvenih(?) teorij o avtohtonosti Slovencev?
© Simon Lenarčič, 2010
Leksikon napak - izbrana poglavja/odlomki (2)
Opombe

- O tem, kako je bil v letih 2004-2006 cenzuriran Leksikon Sova, pišem v članku Leksikon Sova cenzuriran, soavtor "pospravljen".

1 Pač pa sta v ES v opisu gesla Slovenci omenjeni »plemenski?? imeni« Karantanci in Karniolci - seveda tudi tokrat brez pojasnila, kako gre plemenskost?? Karantancev skupaj z državo, po kateri so dobili ime.

2 Vendar pa se žal tudi v MSE najdejo opisi, v katerih je slovenska zgodovina slovenska bolj v narekovajih. Tako npr. za Celjske piše, da so bili »po rodu Nemci«* (enako tudi v OE JLZ), čeprav gre za »izvorno slovenski plemiški rod, ki ga je mogoče v zgodovini zasledovati od Heme Krške ...« [gl. Sto pričevanj o slovenski zgodovini Prešernove družbe].

3 Objavljena je bila v isti številki Sodobnosti (letnik 2002, številka 5, stran 604) kot odgovor J. Toporišiča na mojo kritiko SP'01, v katerem me je najostreje napadel prav zaradi trditve, da je bila Karantanija »slovenska« in da se je v njej »govorilo slovensko«.

4 Današnji Gorenjec ni zato, ker je imenovan po Gorenjski, nič manj Slovenec, podobno pa bržkone velja tudi za nekdanje Karantance in Karniolce.

5 V opisu gesla Slovenci v ES piše: »Iz ozemeljskega imena [Karniola] je bilo izpeljano plemensko ime Karniolci (Carniolenses), ki priča o obstoju posebne etnične identitete njenih prebivalcev.« V opisu gesla Kranjci v ES pa je drug zgodovinar napisal ravno nasprotno trditev: »Vendar je ime Karniolenses ob uporu Ljudevita Posavskega le izraz literarnega izročila dežele Karnov in ne plemena 'Kranjcev'.« Nekatere znanstvene "resnice" so torej tako zelo trhle, da se sesujejo že ob primerjavi gesel (opisov) v isti enciklopediji! - V opisu gesla Slovenci je tudi stavek »... začele oblikovati posamezne etnične skupine, o čemer priča pojav novih slovanskih plemenskih imen ...«, ki pove, da naj bi po mnenju zgodovinarjev prva omemba neke etnije nujno?? pomenila njen »nastanek« ali »priselitev« - kot da ne bi bilo mogoče, da tuji kronisti posebnega imena določene skupine Slovanov pred tem preprosto niso poznali, da so ga nemara skovali kar sami, ali pa da se starejše omembe pač niso ohranile. [gl. Popravopis: odstavek 507, opomba 2]

6 Ime Slovan je v naše kraje prišlo šele s panslavizmom v 19. stoletju [gl. Etimološki slovar slovenskega jezika], kar pomeni, da je ime Sloven v (zgodnje)srednjeveški slovenščini pomenilo tako »Slovan na splošno« kot »Slovan v (naj)ožjem pomenu«. Ta najožji pomen pa je (z današnjega vidika) lahko le »Slovenec«.

7 Razni begunci in priseljenci - od Bolgarov in Dudlebov v zgodnjem srednjem veku prek Uskokov v poznem srednjem veku do Bosancev in Albancev konec 20. stoletja - so povsem druga zgodba.

8 V stavku: »Večpomenska je tudi latinska oblika Sclavi: označevala je lahko Slovane ali Slovence.« - Če se to dejstvo upošteva pri pisanju zgodovinskih knjig, nastanejo opisi, kakršen je opis karniolskega kneza Vojnomira (vladal okoli leta 795) v knjigi Sto pričevanj o slovenski zgodovini Prešernove družbe: »... bil Slovan oziroma Slovenec (Sclavus).« Taisti knez je v ES opisan kot »Slovan« (brez?? »oziroma Slovenec«), svojega gesla pa kljub obsežnosti enciklopedije nima*.

9 Ta zelo pomenljiv strokovni hibrid se je znašel na informacijski tabli ob starodavni cerkvi v Legnu pri Slovenj Gradcu (vsaj leta 2003 je bilo tako).

10 Miklošič jo je imenoval stara cerkvena slovenščina, njegovi učenci pa so se temu imenu odrekli.

11 Iz tistega časa je znan le frankovski izraz theudisk, ki pa je besedi deutsch podoben manj kot je ime Sloven(c)i podobno imenom, s katerimi so naše prednike imenovali tujci.

12 Podatek »neodvisni manj kot 50 let« je sicer čuden, saj je bila Karantanija povsem neodvisna najmanj 80 let, v politični zvezi (kralj Samo) ali priznavajoč nadoblast pa je obstajala več kot 200 let. Zato pa je točen podatek v zvezi z obstojem »slovenske plemenske vojvodine« naveden v EB [gl. Ameriški in britanski leksikografi o nas - točka 3], ki uvodoma omenja alpske Slovane kot izraz, s katerimi zgodovinarji sedaj imenujejo naše prednike (»ancestors of the Slovenes, now referred to by historians as Alpine Slavs or proto-Slovenes«). Besedo »sedaj« pojasni pogled v stare(jše) izdaje EB (npr. iz leta 1911), ki pri opisovanju zgodovine Slovencev alpskih Slovanov ne omenjajo.

13 Predlog za prekrasno, izvirno ime karant je v takratni skupščini pogorel (namesto njega smo dobili avstrijski thaler - tolar), "avstrijskega" Knežjega kamna, ki je "predrzno" krasil slovenske osamosvojitvene bone, pa na tolarskih bankovcih ni* več. Podoba Knežjega kamna se nam sicer - kljub ugovorom nekaterih slovenskih(!) zgodovinarjev in koroških nemških nacionalistov - obeta na novih evrskih kovancih, vendar na drugem najmanjšem?? namesto na (drugem) največjem.

14 Da to ni edini tak pojav v slovenski leksikografiji, pa pokaže primerjava nekaterih gesel, ki opisujejo NOB in njegove dosežke, v Leksikonu Cankarjeve založbe. V izdaji iz leta 1988 je npr. geslo narodnoosvobodilni boj in revolucija v Sloveniji, v izdaji iz leta 1994 pa je "polepšano" v |narodnoosvobodilni boj v Sloveniji|?? (le kaj je kar naenkrat narobe z revolucijo in njenimi pridobitvami, da jo je bilo treba cenzurirati?). V opisu gesla Turjak pa so domači izdajalci postali precej manj izdajalsko zveneči belogardisti.

15 Narisan je tudi zemljevid Karantanije, na katerem z velikimi črkami piše Država karantanskih Slovenaca, te tri besede pa se še dvakrat ponovijo v besedilu ob sliki, ki za povrhu ozemlje med Donavo (zahodno od Dunaja), Lienzom (na Tirolskem), Čedadom, Trstom, Kolpo in Panonsko nižino (z delom le-te) opisuje kot »slovenski etnički teritorij u svom najvećem opsegu (u IX. st.)«.

16 Toda leta 1952 je isti zgodovinar, ki je za ES napisal slovanski opis Karantanije, izdal knjigo z naslovom Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev (podčrtal S. L.), kot »svetovalec« pa je blagoslovil tudi prej navedeni slovenski opis Karantanije v MSE!

17 Da je bil Kocelj »verjetno Slovenec«, je nekoč (v izdaji iz leta 1911) pisalo tudi v EB!

18 Kaj naj bi pomenilo »slovanski in karantanski«??, se pri DZS najbrž ni vprašal nihče.

19 O slovenskosti srednjeveške Spodnje Panonije je v knjigi Sto pričevanj o slovenski zgodovini Prešernove družbe (1999) rečeno: »... v znatni meri se je izgubil med Slovenci tudi tovrstni zgodovinski spomin in le dobri poznavalci si upajo dandanes zapisati pred Pribinovo in Kocljevo državo pridevek 'slovenska'

20 Tako pri geslu s slovenskim opisom Knežjega kamna kot pri geslu s slovanskim opisom Krnskega gradu je kot vir informacij navedena ista knjiga (omenjam jo že v eni od prejšnjih opomb): Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev (podčrtal S. L.).

21 »Mit« sta po prepričanju zgodovinarjev tudi teorija o avtohtonosti Slovencev in slovenstvo Karantanije, teorija o priselitvi iz zakarpatskih močvirij naj bi bila pa kar dejstvo??!

22 Škoda, da zgodovinar ni razodel, kakšnega rodu naj bi bila Pregl in Gallus, če ne slovenskega. Sta mar bila avstrijskega, čeprav avstrijske narodne(?) zavesti ob njunem rojstvu (in za Gallusovega življenja) sploh še ni bilo? [gl. Tujost slovenskih leksikografskih del - točka 4, opomba 2]

23 Tudi jezikoslovec Fran(c) Miklošič je svoje nemške knjige (in najbrž tudi uradne dopise) podpisoval samo z imenom Franz Miklosich, pa mu naš(i) zgodovinar(ji) zato ne odreka(jo) slovenstva. Je pa Miklošič "za kazen" dobil svojemu podpisovanju primerno geslo in opis v Merriam Webster's Biographical Dictionary (o tem pišem na koncu točke 3 v poglavju Ameriški in britanski leksikografi o nas).