Kateri vrstni pridevniki so pravi? (1) - Pesni ali pesin sok? Palmove ali palmine veje?

Simon Lenarčič

Pesni ali pesin sok? Palmove ali palmine veje?

Glede vrstnih pridevnikov iz samostalnikov ženskega spola, ki pomenijo rastlino ali snov, je zmeda v pravopisih popolna. Po pravopisu iz leta 1938 je pravilno samo limonov sok, po pravopisu iz leta 1962 je enako^?? pravilno limonov sok in limonin^?? sok, po novem pravopisu pa je limonov sok (spet) pravilneje kot limonin^?? sok. Toda po istem pravopisu naj bi bilo pravilno samo^?? grenivkin^?? sok in pravilneje^?? rabarbarin^?? kompot kot rabarbarov kompot! Za nameček mnogih pridevniških oblik v pravopisih in SSKJ sploh ni.

Ker je že Vodnik konec 18. stoletja pisal o lemonovem soku in lemonovem lupku, in ker tudi Pleteršnikov slovar s konca 19. stoletja pozna samo pridevnik limonov, ni dvoma, da je pripona »-ov« prvotna, nevtralnejša in zato primernejša za izražanje vrste/snovnosti. Pridevnik limonin^?? je namreč s pripono »-in« in posledično svojino, ki jo kljub v zadnjem času drugačnim trditvam jezikoslovcev hočeš nočeš še vedno izraža, smiseln samo pri samostalnikih sok in lupina (sok/lupina posamezne limone), če ga postavimo k samostalnikom torta, jogurt, sladoled, liker ipd., pa svoj smisel izgubi! Tega dejstva ne more spremeniti niti to, da so jezikoslovci takšne pridevnike nedolgo tega iz vrstnih oziroma svojilnih preimenovali v snovne. Saj je navsezadnje prav ta zanikovana svojilnost (limonina lupina, bananin olupek) vzrok, da so takšni pridevniki sploh nastali in da so tudi v zadnjem pravopisu pri njih pogosto navedeni prav primeri rabe (in "rabe"), ki svojilnost potrjujejo: alojin^?? cvet (proti alojev čaj), bananin^?? olupek (proti bananov liker), jelkino^?? seme (proti jelov gozd), konopljino^?? zrno, palmine^?? veje, papajini^?? listi, tisino^?? lubje in celo, Bog pomagaj, juhin* okus! Za izražanje snovnosti (tj. tega, iz česa kaj je) pridevniki s pripono »-in« torej res niso primerni, da bi z njimi opisovali samo ali predvsem dele rastlin, s pridevniki na »-ov« in »-en« pa npr. jedi in pijače, pripravljene iz njih, pa tudi ne gre, saj bi to pomenilo zanikanje pomenske širine pridevnikov na »-ov« in »-en«, ki so od vsega začetka temeljna sestavina knjižne slovenščine (že v Dalmatinovi Bibliji so npr. omenjene palmove vejice, ne "palmine", kot v novem pravopisu, in cedrov les, ne "cedrin"!). Sicer pa pridevniki s pripono »-in« še očitneje odpovejo, ko se "srečajo" z množino: dokler govorimo o enem bananinem^?? olupku, je tak pridevnik smiseln, ko je olupkov več, pa njegov smisel prav zaradi svojilne pripone »-in« izpuhti!

Toda v današnji množični rabi, ki se žal ne ozira dosti na dobre zglede iz preteklosti, kljub temu prevladujejo pridevniki na »-in«, ki po svoji enostavnosti in posledični priljubljenosti močno spominjajo na tudi uradno napačne svojilne pridevnike tipa Janšin, Krležin. Ker pa grm, ki rodi limone, ni "limonin", temveč limonov (od tod ime limonovec!), ker pijemo pomarančni (ne "pomarančin") sok, ker pripravljamo smetanovo (ne "smetanino") omako in ker si lipov čaj sladkamo z akacijevim medom, je jasno, da so vsiljivci v tej zgodbi pridevniki na »-in«. Nekateri (npr. metin^??, sivkin^??, sojin^??) so se tudi po zaslugi ne najbolj modrih odločitev pravopiscev v preteklosti tako ukoreninili, da oblik na »-ov« ali »-ev« skorajda ne uporabljamo (toda Čehi, Slovaki in Poljaki, ki takšne besede oblikujejo enako kot - nekoč? - mi, jih!). Podobno velja za pridevnik pirin^??, ki se je uveljavil kljub temu, da daje Pleteršnikov slovar za piro kar dva svetla zgleda: piren in pirov.

Jezikoslovci so napačno rabo svojilnih pridevnikov na »-in« poskusili narediti za pravilno tako, da so (v novem pravopisu) poleg kategorij svojilnost (s primeri: sestrin, mucin, očetov) in snovnost (s primeri: breskvin^??, limonin^??, breskov, janežev) uvedli še zelo ohlapno kategorijo povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava (s primeri: ladjin, lunin, borov, četrtkov, alojev, češnjev). Ta kategorija je na prvi pogled res zelo pripravna, saj je mogoče vanjo vtakniti tudi vse pridevniške odklone na »-in«, v praksi pa se jezikoslovcem račun ni izšel. Polomili so ga že pri citiranih primerih, ko so pridevnike borov, alojev in češnjev razglasili za označevalce povezanosti, pridevnika breskov in janežev, ki se od njih ne slovnično ne pomensko v ničemer ne razlikujeta, pa za označevalca snovnosti: v resnici namreč vseh pet pridevnikov označuje povezanost in snovnost! Pravzaprav je nova kategorija zaradi svoje ohlapnosti vseobsegajoča, saj vendar vsi snovni in svojilni pridevniki izražajo »povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava«, in bi potemtakem lahko drugi dve kategoriji kar ukinili. Skratka, s slabo definirano novo kategorijo pridevnikov ter neustreznimi opisi in primeri rabe so jezikoslovci ustvarili še večjo zmedo, obenem pa so spodbudili rabo neustreznih svojilnih pridevnikov na »-in«. Zato na tem mestu navajam za zgled še vzorčni primer pomenske širine pridevnikov na »-ov/-ev«: pišemo češnjev cvet, ko gre za cvet od češnje oziroma za izražanje "neobstoječe" svojilnosti, češnjev liker, ko gre za liker iz češenj oziroma za izražanje snovnosti, in češnjeva muha, ko gre za žuželko, ki škoduje češnji, oziroma za izražanje povezanosti.

Kadar imamo na izbiro več pridevniških pripon (»-ov«, »-en« ali »-ji«), ni čisto vseeno, katero uporabimo: uveljavljeno je npr. gobova juha, ne "gobja juha". Še več pa je primerov, ko je namesto pridevniške oblike bolje uporabiti drugačno, lepšo besedno zvezo (opisno poimenovanje), npr. srčki artičok namesto artičokini^??/artičokovi srčki, rezine gomoljik namesto gomoljikine^??/gomoljične rezine, različice mortadele namesto mortadeline^?? različice.

Opomba

S problematiko vrstnih pridevnikov iz samostalnikov ženskega spola, ki pomenijo rastlino ali snov, se v času, ko sem pisal Popravopis in Leksikon napak, nisem ukvarjal, zato pa se ji nisem mogel izogniti med urejanjem Kuharske enciklopedije (2009). Tu objavljena razprava se od izvirne, objavljene v Kuharski enciklopediji, razlikuje le v nebistvenih podrobnostih.
Razprava - prav tako iz Kuharske enciklopedije - o vrstnih pridevnikih iz samostalnikov ženskega spola, ki pomenijo žival, pa je objavljena na naslednji strani.